Za veliko ljudi je sreča zgolj iluzija, kot metulj sredi vrta življenja.
Predstavljaj si majhnega otroka na vrtu na vroč poletni dan.
Otrok opazi čudovitega metulja, ki leti od enega k drugemu cvetu. Z očmi, polnimi čudenja, ga želi otrok videti še pobližje, se ga dotakniti, ga držati v svojih rokah. Začne se gibati proti cvetu, na katerem počiva metulj, z rokami iztegnjenimi proti njemu. In ko se ga že skoraj dotakne, metulj odleti na naslednjo cvetlico. Ne da bi se dal motiti, otrok sledi metulju do naslednjega cveta, pa do naslednjega in še naslednjega, vendar se mu metulj konstantno izmika.
Ko odrasemo, se nam sreča pogosto zdi kot ta metulj, vedno izven našega dosega. Postane naša obsesija in besede “Če bi…” postanejo ogromen del naših mislih in besedišča.
- Če bi imela več denarja, bi bila srečna.
- Če bi bila v dobrem razmerju, bi bila srečna.
- Če bi imela drugo službo… In tako naprej.
Ampak tudi ko uresničimo eno izmed svojih “Če bi…” želja, se nam sreča kar še vedno izmika.
Resnica pregovora “Sosedova trava je vedno bolj zelena” postane naš fokus in percepcija.
Ampak ko to enkrat postane center našega osredotočanja, ugotovimo, da se v našem življenju čedalje bolj širita nezadovoljstvo in nesreča.
Nesreče v nas ne moremo povsem odpraviti z zunanjimi dogodki in okoliščinami.
Da v življenju najdemo srečo, moramo najprej skleniti mir sami s seboj.
Zunanji dogodki in okoliščine nam namreč lahko nudijo srečo, vendar le-ta traja zgolj za kratek čas, nima pa dolgoročnega vpliva na naš notranji jaz.
Življenjski dogodki prinesejo mešanico dobrih in slabih okoliščin v življenje vsakega posameznika.
Biti odvisen od življenjskih dogodkov kot glavni vir za srečo pa pomeni živeti življenje na konstantnem čustvenem vlakcu smrti.
Sreča prihaja od znotraj. Notranje zadovoljstvo, ki preživi življenjski vlakec smrti, ima svoje korenine globoko v naši notranjosti. Sreča izvira iz tega, ko odkrijemo in cenimo, kdo smo kot oseba in kaj je naše poslanstvo. Na vseh področjih v svojem življenju moramo biti zadovoljni – na fizičnem, mentalnem, čustvenem in duhovnem nivoju.
Ko odkriješ sprejemanje, namen in mir na vseh teh področjih, boš dobila občutek izpolnitve v svojem življenju.
Če zanemarjamo eno izmed teh področij, največkrat čutimo nekakšno praznino in imamo občutek, da nekaj manjka. Takrat nimamo močne podlage, na kateri bi lahko gradili svojo notranjo srečo in zato začnemo svojo praznino polniti z zunanjimi rešitvami.
Na tej točki se nam navadno zgodi, da pademo v sindrom ‘metulja iluzije’ in posledično čutimo veliko frustracijo.
Je sreča zate metulj iluzije?
Vzemi si nekaj časa in razmisli o tem. Ali zanemarjaš katero izmed štirih pomembnih področij in zato čutiš nekakšno praznino?
Bolj kot boš odkrila, sprejela in spoštovala svojo edinstvenost in poslanstvo, bolj boš občutila, kako se metulj sreče bliža tvoji dlani.
