Ob opazovanju narave in spreminjajočih se letnih časov, se nam spremembe zdijo čisto normalne. Radi rečemo, da so naravne, ko se zima prebuja v pomlad… Zdaj nam je prijetno, kako pomlad počasi prehaja v poletje. Večeri nas božajo s prijetno toplo sapico in petjem čričkov, po drugi strani pa pogoste vročinske nevihte opozarjajo na to, da se dogajajo tudi druge, manj prijetne, a neizogibne sprememba.
Ob misli na nevihte, se nam spremembe zdijo zastrašujoče in celo nevarne.
Ljudje smo namreč bitja navad. Nekateri se zelo težko prilagajamo spremembam, četudi vemo, da bodo v vsakem primeru prišle same od sebe. Skozi življenje želimo navidezno stopati v starih, udobnih in uhojenih čevljih. Spremembo večkrat naredimo šele, ko so le-ti uničeni in strgani, čeprav morda že prej čutimo, da je čas za nove in se celo spogledujemo s kakšnimi, ki so nam celo zelo všeč. Pa vendar se zdi, da bo nov par prinesel določeno stopnjo nelagodja, dokler jih ne uhodimo.
Res je, življenje ni vedno lahko. A po drugi strani tudi stvari, ki smo jih vajeni, za nas niso vedno najboljše, čeprav predstavljajo določeno stopnjo udobja, saj smo jih vajeni in se v njih počutimo nekako domače.
Vendar pa – je vredno ostati v poznani situaciji, ki je sicer udobna in domača, a nam ne zbuja pristnega veselja in občutka zadovoljstva? Ali pa je morda bolje razmisliti o spremembi, četudi prinaša nekaj negotovosti, zahteva določeno mero poguma in truda, a po drugi strani lahko prinaša tudi svežino in zagotavlja nove začetke in spremenjen življenjski slog, ki nam lahko življenje obrne na bolje?
Naj te potolažim, da ni nujno, da je sprememba prepletena z bolečino. Narava je prava zakladnica zavedanja, dokazov in namigov o tem, kako so spremembe lahko popolnoma samoumevne in potekajo povsem spontano, naravno. Spomni se mavrično pisanega jesenskega lista, ki se ne upira naravi in želi za vsako ceno ostati na poznanem in domačem drevesu, pač pa skupaj z zaupanjem v spremembo nežno zapleše z drevesa.
V jeseni se nam zdi samoumevno, da na svojih vrtovih pospravimo pridelke, saj se zemlja pripravlja na čas počitka. Popolnoma se zlijemo s to spremembo z zavedanjem, da morajo tla počivati, da bo lahko prihodnje leto na našem vrtu zrastlo več novih, svežih, čudovitih stvari, ki nam bodo privabile nasmeh na obraz.
Povej, ali tudi v tvojem življenju obstajajo stvari, ki bi jih bilo treba nežno odstraniti iz svojega življenja? Morda so to kakšni boleči odnosi, slabe navade in misli, brez katerih bi živel lažje in lepše. Ne boj se malo vrtnariti po svojem življenju!
Ne boj se velikih sprememb, tistih, ki grejo globje – bodi kot vrtnar, ki dobro ve, da če ne pridemo do korenin, se težav s plevelom ne znebimo. Če ga samo porežemo, bo morda res izginil za nekaj časa, vendar če ne pridemo do korenine, se bo zelo hitro prikradel nazaj na vrt in se še bolj razrasel.
Tudi naš um je pravzaprav en velikanski vrt. Potrebuje nenehno pozornost, da bomo lahko rasli, cveteli in želi sadove vsega, kar smo lahko in želimo postati. Edini način, da lahko naš um ohranimo v vrhunski formi, je ta, da zagotovimo da na njem ni plevela, ki bi poskušal zadušiti vse, kar je dobrega, vse naše sanje, ideje in potenciale. Plevel našega uma pa so negativne misli, ki se rade prikradejo in razsrasteo v naši glavi in nam preprečujejo udejanjati ideje, pogumno sprejemati odločitve na poti doseganja tistega, kar želimo.
William James je rekel: »Človeška bitja lahko s spreminjanjem notranjih stališč svojega uma spremenijo zunanje vidike svojega življenja.«
Zato moramo veliko pozornosti in skrbi namenjati našemu umu. Spremenimo ga lahko s spremembo načina razmišljanja. Za seboj moramo pustiti ves strah in negativnost. Vem, da se to zdi veliko lažje reči kot storiti, a naj te potolažim, da se takšna sprememba ne zgodi čez noč. Nikakor se ne smemo obremenjevati z rezultatom in pričakovati instantnih, takojšnih rezultatov. Negativnih misli namreč ne moremo kar iztrgati, čeprav bi si včasih želeli, da bi preprosto obstajal gumb, ki bi nam to omogočil. Ključ do spremembe se skriva drobnih korakih in prijaznosti. Prijaznosti in nežnosti do sebe, prijaznosti in odprtosti do spremembe in tega, da pozitivne misli nadomestijo negativne.
Res je, sprememba zahteva nekaj dela. Um je namreč treba nenehno polniti s pozitivnimi mislimi. Že pregovor pravi: »Kakor človek misli v svojem srcu, takšen je.« Mi namreč smo to, kar mislimo. Zato vedno, ko se ti v misli prikradejo negativne misli, jih zavestno zamenjaj s pozitivnimi. Preprosto si reci: »ne, ne bom dovolil/a, da me ta misel prevzame, razmišljal/a bom pozitivno«. Pomagaj si z afirmacijami – te so tukaj prav zato, da pomagajo negativne misli zamenjati s pozitivnimi. Sprememba ne bo lahka, bo nelagodna, kot novi čevlji, o katerih sem govorila prej.
Kot se tudi naravna spreminja in v jeseni odvrže tisto, kar ne potrebuje, da tako naredi prostor za novo življenje, tako moramo tudi mi iti skozi spremembe, ki bodo prinesle novo rast v naše telo in dušo.
Sprememba je neizogibna, zakaj bi se torej borili proti njej? Zakaj bi se je pravzaprav bali? Seveda bo sprememba od nas zahtevala, da se malo prilagodimo, vendar je vedno vredno. Ne boj se spremembe, spremembe so tu zate. Zaupaj.
Da pa vse ne ostane le na ravni afirmacij, me pa vedno lahko pocukaš za rokav in skupaj najdeva rešitev.
Na brezplačni posvet se lahko naročiš tukaj:
